Marcos Gaser

Vsak dan Slovenijo zapusti 13 Slovenk in Slovencev. Na Brniku se poslavljajo brez velikih besed. Sin ima vozovnico, oče roke v žepih. Oba poznata razliko med tem, da imaš domovino, in tem, da imaš doma prihodnost. Oče ne reče, naj ostane. Želi mu srečo. Nekatere stvari človek pove prav s tem, da je tiho. Potem letalo odleti. Oče se odpelje domov. Sin pa nekam, kjer bodo njegovo znanje morda znali bolje plačati. Domicelj je v svoji ponarodeli pesmi nekoč zapisal: »čakal je vrnitve čas«. Toda čas sam po sebi nikogar ne pripelje domov. Za vrnitev mora obstajati še kakšen razlog. In prav te razloge bi morali znati ustvariti. In v teh nekaj besedah je več Slovenije kot v marsikaterem slavnostnem govoru. Zato tudi razprava o ZIURS ni samo razprava o davkih in prispevkih. Je del večjega in globjega vprašanja: kakšno deželo ustvarjamo za ljudi, ki bi radi tukaj živeli, delali in ostali? En zakon ne bo pripeljal nikogar domov. Lahko pa nas prisili, da se nehamo tolažiti z lepoto svojih gora in začnemo govoriti o pogojih za življenje pod njimi. Domovina je kraj, kamor se rad vračaš. Uspešna država pa tista, iz katere ti ni treba oditi.